Ta blog je delno odgovor na naš prejšnji blog, kjer Ana govori o tem, da bi pregnali oglaševanje. Seveda se strinjam glede smetenja in nadležnih letakov na vsakem koraku, ampak to za moje pojme sploh ni več oglaševanje v pravem pomenu. Nikakor pa se ne podpišem pod stavek, da bi oglaševanje pregnali. Zakaj za vraga pa potem mi študiramo?! Lahko ga samo poskušamo spremeniti na bolje oziroma poskušamo spremeniti percepcijo slovencev glede oglaševalske stroke. Izjemno kul bi se mi zdelo, če bi avtorji filma Češke sanje (ali pa kdo drug) naredili test – teden dni brez oglaševanja. Po mojem mnenju bi bil to teden kaosa, težkih odločitev v trgovini in teden, ko bi vsi spoznali, da oglasi med filmi vseeno niso tako zanič, ker greš lahko vsaj na wc.
Ravnokar sem se vrnila s Francije, kjer smo vsaka dva ali tri dni kupovali v hipermarketih eLeclerc oziroma InterMarche. In zame novo spoznanje? Nepoznavanje blagovnih znamk onemogoča hitre in učinkovite nakupe. Pred policami stojiš kot bedak med poplavo neznanih blagovnih znamk in se sprašuješ, na podlagi česa naj bi se odločil za nakup. Seveda so potem v voziček letele sami low-budget izdelki trgovske znamke eLeclerca, Eco plus. V Sloveniji jaz zase točno vem, da bom v trgovini med jogurti izbrala Ego, med sirnimi namazi Dukatelo, med čokoladami Snickers, med vodami Odo in med piškoti Kraševo Domačico (ne, to niso naši sponzorji, ker jih nimamo). In kaj me pri vsem skupaj fascinira? To, da domov iz trgovine nikoli ne bi prišla z vozičkom, polnim izdelkov trgovskih znamk, pa čeprav z njimi morda ni nič narobe. Doma si za določen izdelek pripravljen plačati več, ker je pričakovana in preizkušena kakovost višja. Zakaj si pripravljen plačati več? Ker je podjetje zgradilo močno blagovno znamko, uspešno komunicira, k temu pa seveda pripomore tudi oglaševanje kot del tržnokomunikacijskih aktivnosti. Torej? Blagovne znamke imamo radi, zato imamo radi tudi oglaševanje, eno brez drugega pa po mojem mnenju ne gre.
Avtor: Urša
Ni komentarjev:
Objavite komentar