Tudi mi smo bili del največje prostovoljske akcije Očistimo Slovenijo 2012!

Člani ŠS PRSS se dobro zavedamo, da moramo poskrbeti za naš preljubi planet in svoje življenje v prihodnosti že danes. S tonami odpadkov, ki jih proizvedemo vsak dan, nam grozijo resne posledice. Ker želimo dihati svež zrak, se sprehajati po neokrnjeni naravi in piti čisto vodo, smo se po uspešnem sodelovanju Očistimo Slovenijo v enem dnevu! odločili, da se pridružimo tudi akciji Očistimo Slovenijo 2012. Postali smo partner projekta, ki se tokrat širi na globalno raven, in sicer v sklop globalne pobude Očistimo svet 2012. Tako smo bili del večmilijonske množice, ki bo od marca do septembra 2012 v svojih državah izvedla enodnevne prostovoljske čistilne akcije v preko 70 državah iz celega sveta.

V sklopu akcije Očistimo Slovenijo 2012 je bilo izvedenih tudi več drugih projektov, ki so pomagali širiti glas o okoljski ozaveščenosti in spodbujali k sodelovanju na ''dnevu Č''. Eden izmed projektov so bili tudi Ekokomiki, kjer se je aktivno angažiralo tudi naše društvo. Sestavili smo promocijsko ekipo, ki je razširila glas o njem. Z Ekokomiki so želeli akcijo Očistimo Slovenijo 2012 narediti še posebej zabavno. Potekali sta dve nagradni igri. V prvi so se posamezniki ali skupine lahko preizkusili v vlogi komikov na temo okolja in ekologije v kratkem filmčku. V drugi pa so lahko ugibali ogljični odtis šestih znanih komikov. Poleg tega pa se je v sklopu Ekokaravane po različnih krajih Slovenije odvijala tudi prireditev Ekokomiki, kjer so obiskovalce nasmejali znani stand up komiki in ambasadorji projekta kot so Vid Valič, Tin Vodopivec, Tina Gorenjak, Lucija Ćirović in ostali. Naloga naše skupine promocije iz ŠS PRSS je bila pritegniti čim več sodelujočih za nagradni igri in obiskovalcev prireditev preko Facebooka, maila in letakov; vodjem projekta pa smo pomagali tudi z raznimi koristnimi idejami in predlogi. 21. marca smo projekt uspešno pripeljali do konca na zaključni prireditvi Ekokomikov na Gospodarskem razstavišču, kjer smo se dve uri zabavali ob točkah stand up komikov, podeljene pa so bile tudi nagrade za najboljši video in pravilno ugotovljen ogljični odtis.

V soboto, 24. marca, pa smo seveda ŠS PRSS-jevci zavihali rokave, si nadeli rokavice in polnili vrečke z odpadki. Neverjetno kaj vse se je našlo: od starih čevljev, smuči, vzmetnice, do šivalnih strojev, pisalnih miz in podobnega. Človek kar ne more verjeti, da nekateri sploh nimajo srca, ko naravo smetijo z vso mogočo ropotijo. Ali pa odpadki ležijo po tleh, pol metra stran pa je smetnjak. Vsak na svojem koncu Slovenije smo prispevali k čistejšem okolju naše lepe deželice. Občutek, ko si del množice 230.000 slovenskih prostovoljcev ali več kot 12 % prebivalcev Slovenije, združenih s skupnim namenom, je res lep. Ko pa se zaveš, da si s tem opravil še koristno delo in je narava lažja za 3000 ton odpadkov, je zadovoljstvo res popolno. Na področju varstva okolja bo v prihodnosti potrebno narediti še marsikaj v zavesti ljudi, vendar pa se zavedajmo, da skupaj zmoremo več!

Avtor: Nina L.

Ste jo že opazilly?

Novo kampanjo Illy. Mene je navdušila, skoraj sem padla s kolesa; moj pogled so pritegnili jumbo plakati na Dunajski. Kampanja je sveža, prodorna, estetska. Ne, ne delam za Illy. Kavo pa res rada pijem in sedaj ko ob dopoldnevih delam v centru Ljubljane je prav grozno, ker ne vem, kje v bližini imajo Illy kavo. Do sedaj sem poskusila 3 različne kavarne in ugotovila, da si naziva kavarna sploh ne zaslužijo. 

Dejstvo, da Illy uporablja zunanje oglaševanje,  me je presenetilo, saj do sedaj nisem opazila, da bi kaj pretirano oglaševali. So ena tistih blagovnih znamk, ki ji ni potrebno preveč komunicirati, ker produkt govori zase.

Še nekaj zanimivosti o podjetju Illy. Obstajajo že od leta 1933, prisotni na 5 kontinentih, 140 državah, 50.000 najboljših restavracij in lokalov po vsem svetu. Vsak dan spijemo 6 milijonov skodelic njihove kave.

Njihovo poslanstvo je razveseljevanje ljudi po vsem svetu, glavna vrednota je iskanje popolnosti, vizija pa je postati svetovna referenca na področju kulture kave in odličnosti. Že več kot 15 let dejavno sodelujejo pri spodbujanju sodobne umetnosti, pri čemer sponzorirajo umetnike, umetniške institucije in mednarodne umetniške razstave po svetu, so glavni partner beneškega bienala umetnosti, več o tem na http://www.illysustainart.org/.

Avtor: Urša

TEDxBled ali doza navdiha

V soboto, 18. marca, sem nekaj naredila prvič v življenju, a definitivno ne zadnjič: udeležila sem se TEDx dogodka, ki se je tokrat odvijal na Bledu.

Kot novinka na omenjem dogodku nisem ravno vedela, kaj pričakovati in kakšen vtis bo name dogodek naredil. Še dobro, saj nobeno morebitno pričakovanje ne bi doseglo moje navdušenosti po njegovi izvedbi.

Kaj je bilo tako posebnega? Najbolj izrabljen, vendar hkrati resničen odgovor je, da si preprosto moral biti tam. Dvomim, da bi ob gledanju istih govorov preko Youtuba dobivala »kurjo polt«, ki me je na trenutke spremljala med včerajšnjim poslušanjem govorcev. Ne pravim, da bi imeli preko interneta govori kakšno manjšo vsebinsko vrednost, le da kljub super tehničnem in vedno manj osebnem svetu, v katerem živimo, fizična prisotnost še vedno nekaj šteje. Ko vidiš posameznika, ki dejansko stoji pred tabo in navdušeno pripoveduje o izkušnjah in težavah, s katerimi se je soočal na drugem koncu sveta, bolj kot kadarkoli v sedanjem ultra virtualnem svetu začutiš, kako smo dejansko povezani.

Ko je prvi govorec, Nathaniel Spohn iz Kanade, govoril o svoji viziji »Reinventing education with games«, si takoj postal pozoren in vedel, da se obeta super dogodek. Njegova ideja je preko iger iz otrok napraviti bodoče voditelje, ki bodo sposobni poiskati inovativne rešitve. Idejo želi razširiti med čim več šol, da bi z njo v stik prišlo čim več otrok. Namreč zaveda se, da bo za rešitev tega sveta potreben cel svet.

Tudi v Singapurju, od koder je drugi govorec Ibnur Rashad, se soočajo z okoljskimi problemi. Ni več zelenih površin, ljudje skoraj ne znajo več pridelovati hrane in s tem počasi uničujejo sami sebe. Tako je ustanovil Sustainable living lab (SL2), katerega moto je »Changing the way we innovate: From the ground up«. Kljub karieri, ki bi jo lahko imel v podjetju Google po svojem študiju na Stanfordu, se je odločil vrniti v domovino, ki ji s svojim današnjim okoljevarstvenim delom pomaga in jo po malem izboljšuje.

Gostili so tudi dva slovenska govorca: Sandija Češka iz Studia Moderna in Boštjana Usenika, managerja skupine Perpetuum Jazzile. Nastopa sta bila solidna, zgodbi prav tako vredni poslušanja, vendar mene osebno v primerjavi z zgodbami ostalih govorcev njuni nista pustili ravno odprtih ust.

Govornica Hayley Lapalme je Kanadčanka, ki deluje v organizaciji My sustainable Canada. Razjasnila nam je njihovo trenutno borbo, da bi v bolnišnice spravili »pravo hrano« – zelenjavo in sadje ter vso ostalo hrano, ki dejansko še zraste iz tal in jo ljudje obdelujejo z ljubeznijo, ne nekaj, kar je umetnega okusa in izvora. Govorila je o temi, o kakršni pred njenim nastopom gotovo nisem razmišljala. Sedaj pa dejansko vidim veliko smisla v njenih besedah in ni mi jasno, kako ni bil še nihče pred njo pozoren na v bistvu tako očitno težavo.

Iz Nemčije je prišel Paul Ovtschinnikow, ki je bil sicer rojen v Uzbekistanu, rusko-nemškim staršem. Njegova kulturna raznolikost bi mu v življenju morala služiti, a je prav nasprotno zaradi nje vse življenje čutil manjvrednost in nezmožnost izbrisanja predsodkov. Ganil nas je z zgodbo, kako je šolski sistem v Nemčiji sortiran po predalčkih in je bolj važno, kdo si kot pa od kod prihajaš.

Dekleta iz ŠS PRSS in organizator TEDxBled, Dan Croitoru

Johanny Arilexis Perez iz Dominikanske republike je predstavila svoj projekt Solutions for my planet – zgodbo o lastni motivaciji za očiščenje domačega okoliša, ki se je spremenila v večji projekt. Potekal je na več šolah in pritegnil pozornost mnogih otrok, da se sedaj zavedajo okoljskih problemov. Johanny je govornica, ki nas je opomnila, kako lahko ima majhna ideja zares velik vpliv.

Sachi Bansal iz Indije nas je navdušila z zgodbo o dečku, ki jo je navdihnil, da je ustanovila Swapan project. Dečkovi starši si namreč niso mogli privoščiti njegovega šolanja. Hkrati se Sachi zaveda, da je eden izmed treh ljudi v Indiji nepismen in to je posledica dejstva, da je v Indiji šolanje pravzaprav privilegij.

Vadim Toader iz Romunije je razložil o begu možganov, ki se dogaja v njegovi državi. Stanje je namreč celo tako neprijetno, da vsi, ki so dovolj sposobni, državo zapustijo in gredo raje delati ter živeti drugam. To je na dolgi rok seveda izjemna škoda za Romune, zato Vadim poskuša z organizacijo GRASP narediti Romunijo kraj, kjer bi elita romunske inteligence želela ostati in delati dobro svoji državi.

Zadnji govorec, Maris Slezins iz Latvije, je predstavil koncept street workouta. Sam je namreč odraščal v nevarni soseki v Rigi in zato iz prve roke ve, kako lahko je tam zapasti v slabo družbo in izgubiti vizijo, kaj želiš početi. Takšna oblika rekreacije je prav tisto, kar takšna mladina potrebuje, da jih drži na pravi poti in primerno sprosti svojo negativno energijo. Poskrbel je, da se danes na ta način rekreirajo tudi zaporniki v raznih latvijskih zaporih.

Vsak izmed govorcev vidi raznovrstne probleme, bodisi v njegovi državi bodisi globalno, na svoj način. Seveda zaradi osebnih izkušenj vsakemu več pomenijo različne zadeve in si zato zanje bolj prizadeva. Čeprav je »pocukrano«, pa vseeno moram deliti to misel, ki se me je držala po včerajšnjem TEDx-u: kljub različnim področjem in pristopom si na koncu vsi prizadevajo le za boljši jutri nas vseh. Veličastno poslanstvo, ki ti da misliti, da vsi lahko delamo pozitivne spremembe; vse kar rabiš, je dobra ideja. Se že veselim TEDx dogodka v Ljubljani in na FDV-ju, pa da vidimo, če bosta presegla včerajšnjega na Bledu! ;)

Avtor: Nikki

Pozor: Obvestilo poezije!

Med današnjim sprehodom po mestu sem opazila nekaj zanimivega, in sicer obvestila poezije, ki so bila v plastičnih ovojnicah nalepljena na vitrine, kolesa in seveda vetrobranska stekla avtomobilov. Podobna obvestila nas ponavadi zelo razjezijo, saj pomenijo, da moramo plačati kazen za napačno parkiranje, čeprav smo samo za nekaj trenutkov skočili iz avtomobila, ampak ta so bila zelo simpatična.

V roza ovojnicah se je namreč nahajalo krajše obvestilo, da je danes, 21. marca, svetovni dan poezije. Piko na i pa je obvestilu dodala še zanimiva pesem (avtorja sem žal pozabila), ki je večini prejemnikov zagotovo popestrila in obogatila dan. Takšne akcije nedvomno pozdravljam!:)

Avtor: Teja

Tudi socialno podjetništvo ima veze z odnosi z javnostmi

Po dolgem in pestrem dnevu sem se končno namenila napisati obljubljeni blog o socialnem podjetništvu. In ker sem se takoj spomnila komentarja o (ne)povezanosti neke teme z odnosi z javnostmi, sem si premislila. Vsaka družbeno ali pa samo zasebno relevantna tema ima veze z odnosi z javnostmi.

Zakaj? Naša 'piarovska' sporočila imajo vedno naslovnika oz. skupino naslovnikov. In če hočemo, da bodo ta kar se da učinkovita, morajo biti naši t. i. ciljni skupini čim bolj prilagojena. Zelo priporočljivo je, da naše ljube naslovnike dobro poznamo. Zdaj si mislite: »Ja itak, osnove. In kaj je point?« Point je, da (še posebej če delate v agenciji ali pa imate lastno svetovalno podjetje) se srečujete z raznolikimi naročniki, ki lahko imajo za katero izmed ciljnih skupin tudi socialne podjetnike. In kako se boste socialnim podjetnikom najlažje približali in jim nekaj »prodali«? Tako, da se boste čim več naučili o tem, kaj socialno podjetništvo je, kakšne oblike zavzema, na katera področja sega ter spoznali primere dobrih praks, nekatere socialne podjetnike ter njihove uspehe in neuspehe.

Iz zgoraj navedenega razloga je smiselno obiskati Mednarodno konferenco o globalnih trendih v socialnem podjetništvu in o njej napisati blog. Ker še vedno ne podpiram lenobe, zgolj dajem povezavo na spletno stran organizatorja, kjer boste lahko v bližnji prihodnosti našli gradiva predavateljev, zdaj pa že lahko najdete govorce in njihova socialna podjetja. Namig, najbolj zanimivi so SchreberMeister (http://www.schrebermeister.eu/), UnLtd (http://www.unltd.org.uk/) in Grennovate (http://www.greennovate.net/).

Če pa imate sami dobro idejo, ampak vas nekoliko preveč črviči, da bi jo uresničili, poglejte spodnji video in mogoče boste bolj motivirani. Pokazal vam bo namreč razliko med osamljenim norcem in uspešnim vodjem.

In še en nauk za lahko noč. Razgledanost in profesionalna širina sta tisti, ki ločita povprečnega piarovca od prvovrstnega svetovalca za odnose z javnostmi. ;)

Avtor: Teja

Ujeti v škatlo

Zdi se, da so nas mediji ujeli v škatlo. Izdolbli luknje, ki so naša »okna v svet«. Seveda so oblike in velikosti odvisne od tega, kaj nam skozi njih sporočajo. O Jankoviću in njegovih volivcih v trenirkah ali o samomoru Danila Slivnika in hkrati s tem seveda, kdo Danilo Slivnik sploh je. O solzah zaradi smrti Kima Džonga Ila ali o Egiptu in Mubaraku ali stadionu v Port Saidu. Ali pa nas vsaj skušajo ujeti v to medijsko škatlo in nam tako oblikovati pogled na svet, ki ne more mimo medijskih reprezentacij, ki pa so, seveda, vedno ideološko pogojene. Stuart Hall jasno orisuje sistem označevanja oz. dajanja pomenov in pojasnjuje, da dokler nekaj ni reprezentirano, hkrati nima pomena (kar pa ne pomeni, da ne obstaja). Danilo Slivnik za nas ni imel pomena vse dokler ga mediji niso reprezentirali, mu podelili smisla in s takšno označevalno prakso povzročili nemalo razprav. Reprezentacije imajo namreč tako kulturno kot politično moč in pomembno sooblikujejo stvari, ki jih poimenujejo, saj pravzaprav »zapečatijo« njihov pomen v specifični situaciji. Podobno smo ugotavljali ob nedavno razbesnelem nasprotovanju ACTI. Ravno prej omenjeni angažma na družabnih omrežjih je pravzaprav vodil k novinarskem preizpraševanju o sporazumu, njegovih podpisnikih, posledicah in tako dalje. Ko so ljudje negodovali, da naše medijske vsebine zadevajo vso drugo, tudi mnogo manj ključno tematiko, medtem pa ACTO puščajo v tišini, so s tem sprožili snežno kepo medijskih tekstov o ACTI.  

Hall je celo dejal, da novice pišejo novinarje in ne obratno, saj se pisci strogo držijo koncepta zgodbe, ki mora zajeti šokantnost, ekskluzivnost, vznemirljivost, spektakularnost. Tomaž Perovič, direktor in urednik POP TV-ja je nedavno v pogovoru na TEDxMaribor priznal, da kadar se nič ne dogaja, »pač nekaj moraš narediti« in hkrati priznal: »Res je, da včasih mogoče malo preveč pribijamo.« Podobno se dogaja skozi skoraj vse medijske agende in medije, ne glede na lastništvo. Določeni privzamejo samo bolj sofisticirane oblike, kar bi drugi poimenovali eleganten nateg. Izjemo pa seveda predstavlja peščica tistih piscev/medijskih ustvarjalcev, ki razmišljajo z glavo in ne s peresom ter predstavljajo redek primer kritičnega novinarstva pri nas. 

Poskusite se ne pustiti ujeti in razmišljajte »out of the box«!

Blog je del kolumne, ki je bila prvotno objavljena na www.bajta.si. Več si lahko preberete na http://www.bajta.si/kolumna/projetk-lopa-ana-pisar-slovenija-od-kod-zaplankanost-tvoja.

Avtor: Ana P.