Kaj imajo skupnega mame, P&G ter olimpijske igre?

Olimpijske igre (London 2012) se bližajo. Sama komaj čakam, da zopet vidim »crème de la crème« vseh športnikov s celega sveta. Zelo rada spremljam in navijam za slovensko reprezentanco ter ob tem upam, da bodo domov prinesli tudi kakšno medaljo.

Zavedam se, da je na poti do uspeha potrebno premagati veliko ovir, zlasti športniki na olimpijski ravni se tega najbolj zavedajo in spoštujejo. Za vsakim olimpijcem pa stoji tudi mama. Pogostokrat pozabljamo koliko truda, napora in neprespanih noči je za njimi, vse za naše dobro, uresničitev naših sanj in predvsem iz njihove ljubezni do nas. Pri tem ne mislim samo na olimpijce, temveč na vse stvari, ki so jih kadarkoli naredile za nas.

Zagotovo ste že videli oglas za olimpijske igre 2012, katerega ponosni sponzor mater je P&G. Procter&Gamble je podjetje številnih blagovnih znamk, ki je v 175 letih pomagalo že milijardam mater v več kot 180 državah. In čeprav P&G resda ni proizvajalec športne opreme, športnih napitkov ali oblačil, pa je njihovo delo povezano s tem, da pomagajo materam. Ob tem pa so razložili zakaj:

»Ker matere dajo vse od sebe, da bi se njihovemu otroku uresničile sanje. Najprej nas devet mesecev nosijo v sebi, nato nas nosijo še naprej. Skozi neštete žrtve niso le ljubeče vzgojiteljice in nesebične spodbujevalke in motivatorke, temveč tudi tiste, ki nastavljajo budilko, nas prevažajo na vse obveznosti, perejo perilo in pomivajo posodo ter nam pripravljajo zajtrke, kosila in večerje.«

Če še niste videli oglasa, imate možnost, da si ga ogledate tukaj. V okviru kampanje »Hvala mama« je P&G napovedal, da bo sponzoriral vse mame skoraj osemsto olimpijcev in paraolimpijcev iz Združenih držav Amerike ter jim omogočil potovanje v London. Tam bodo deležne pravega olimpijskega dogajanja in duha, hkrati pa bodo videle svoje hčere in sinove tekmovati na najvišji ravni. Njihov pogovor in vzpodbudne besede si lahko ogledate tukaj.

Za konec bi se v imenu vseh otrok rada zahvalila našim mamam, ki nam pomagajo na poti skozi življenje in čeprav mnogokrat ni lahko, ve vztrajate do konca. Hvala!

Vsaka mama je prava mama,

dana za srečo in na veselje.

Prava. In ena sama.

Za vse življenje.

(Tone Pavček)

Avtor: Monika M.

Svoboden kot P(R)tiček

Večkrat sem se že zalotila pri razmišljanju o tistih večnih dilemah kot na primer: "Kaj se zgodi, če neustavljiv predmet trči v nepremičen predmet?" ali pa "Kaj je bilo prej – kokoš ali jajce?" in vedno našla neke svoje razlage in končne ugotovitve. Takih vprašanj ne morem kar tako pustiti neodgovorjenih, predvsem zato, ker verjamem, da so najzahtevnejše stvari vedno v osnovi najlažje. 

V četrtek, 17. maja, smo se z društvom ŠS PRSS predstavljali na Mladinski tržnici, kjer se je naša stojnica ponašala z nazivom Ptičje gnezdo. Tekom dneva sem ugotovila res pomembno stvar – komuniciranje je najučinkovitejše v skupinah, ki imajo enak cilj in ob tej misli sem bila še bolj vesela, da stojim na stojnici s tistimi osebami, ki letijo v enakih jatah kot letim sama.

Kaj sploh pomeni svoboda v komuniciranju? Ali to pomeni, da lahko, da rastemo, delamo, kar hočemo, brez omejitev, ali da lahko delamo stvari za svojo rast tako, da rastemo vzporedno z drugimi? Tukaj mislim, da so nam ptice lahko lep vzor – potrebno je najti svojo pot; ne na previsoki višini in ne preveč pri tleh, temveč dovolj visoko, da smo za morebiten padec odgovorni sami.

In ko se sprehajaš po celi tržnici in mečeš poglede na vse stojnice, ki vsaka zase izstopa, se zaveš ... Ljudi, ki so se ustavljali na stojnicah, je pritegnila nema komunikacija samih stojnic. "Si to, kar delaš." in to se je kazalo razstavljeno na pultih ali v samem ozračju, ki se je širil okrog organizacije. :) Zame osebno je to ena najbolj intimnih in učinkovitih promocij društev in ostalih. Vedno k tebi pristopijo le tisti, ki te želijo spoznati, na tebi pa je ali boš to izkoristil in zažarel.

Ponovno pa se vračam k prvim dilemam. Na ŠS PRSS-jevski stojnici smo za vse mimoidoče pripravili nagradno igro, ki je zahtevala odgovor z utemeljitvijo na zanimivo vprašanje, tisto dilemo: Kaj je bilo prej – kokoš ali jajce? Pri prebiranju odgovorov sem ugotovila, da so najkreativnejši ravno tisti, ki si dovolijo razmišljati izven okvirjev oziroma tisti, ki mislim dovolijo svobodo razvijanja. Od vseh utemeljitev pa lahko rečem, da je najbolj izstopala prav ena, ki je nastala pod roko mlade punčke, in sicer: »Jajce. Ker sta se dve drugi ptici zaljubili.« Nobena biologija in znanost ni bila potrebna, da je Teja upravičila svoj edinstven odgovor.

Za konec pa bi z vami delila še eno modrost. »Skrivnost sreče je svoboda, skrivnost svobode pa pogum.« [Zgodovinarji v antični Grčiji]

Avtor: Karin

Zakaj me TEDx inspirira?

Še pred štirimi meseci nisem imela pojma, kaj je TED. Potem mi je nekdo povedal, da so to govori, v katerih posamezniki širijo svoje ideje. In moja reakcija? Fuj, govori, kr'neki, govor je bil asociacija na župana, poslanca. In potem sem iz čistega dolgčasa obiskala www.ted.com in WAU. To niso bili govori, kot sem jih poznala. TED govorci so izjemni posamezniki, vsak s svojo zgodbo in (meni osebno zelo pomembno) dobrimi retoričnimi sposobnostmi. Njihovi govori ti dajo misliti, te hočejo izstreliti iz stola in te aktivirajo.

In zakaj me TEDx inspirira? Ker so govorci dokaz, da svet ni tako slab kot si mislimo. Ker nesebično združi ljudi z različnih področij. Ker so mi nekateri izmed govorov dali misliti in me navdušili za stvari, ki jih prej nisem poznala. Ker so TEDx dogodki odlični in mnogi tudi brezplačni. In nazadnje, ker so govori ravno prav dolgi in čisto nič poslanski.

(Če še niste bili na TEDx dogodku, vam obisk toplo priporočam – v Sloveniji jih bo letos kar nekaj!)

Avtor: Patricija