Odkrito
ti povem.
Ko
slišim ta stavek, takoj pomislim na najslabše: kaj sem naredila narobe, kaj
napačnega sem rekla, skozi glavo mi švigajo le črni scenariji.
Odkritost
naj bi veljala za nekaj vrednega spoštovanja, za vrednoto – vendar ne glede na
to, se ji vedno raje izognemo. Izognemo, ker nas je strah kaj bodo rekli drugi
ali kaj bomo mi ob tem občutili. Dandanes smo se ljudje dodobra izurili v
»kamufliranju« dejstev, v politični korektnosti; redkokdaj povemo vse naravnost
in brez olepšav – to se nam zdi nesramno, odkritost nam pomeni kruto resnico,
razumemo jo kot osebni napad.
Bolj
kot razmišljam o tem, bolj nesmiselno mi vse zveni – kako zelo otežena je
komunikacija, kar si ne drznemo biti odkriti, ker smo preponosni in ne znamo
mirno sprejeti dejstev? Ker odkritosti ne znamo sprejeti kot nekaj
dobronamernega, kot nekaj, kar bi nam lahko pomagalo, da bi postali boljši?
»Odkrito
ti povem« je tudi slogan letošnjega 3.
PR teatra – Študentske konference o odnosih z javnostmi. Bomo
na PR teatru res preskočili oviro strahu in brez zadržkov vse odkrito povedali?
Prepričajte se sami!
Logotip PR teater
Avtor: Patricija Premrov
Ni komentarjev:
Objavite komentar