13. oktober 2012

Strašljivo za strašljivo



Nevladna finska organizacija Fragile Childhood je prek kratkim presenetila z zanimivo oglaševalsko kampanjo, ki je dvignila dosti medijskega prahu. Trzinska družba Studia Arkadena je lansirala oglasni spot, v katerem na strašljiv način problematizira alkoholizem na Finskem.

Po navajanju Dela je raziskava na Finskem pokazala, da je prvič doslej število smrtnih žrtev zaradi alkoholizma preseglo število umrlih zaradi bolezni. Kar je bila očitno jasna pobuda snovalcem oglasa, ki so želeli predvsem šokirati, presenetiti. Problematizacije alkoholizma so se lotili preko vplivanja na čustvene apele staršev, ki svojim otrokom s pitjem alkohola povzročajo krivico in jim škodujejo. Oglas namreč prikazuje, kako naj bi otroci videli svoje starše, kadar so alkoholizirani, način prikaza pa je strašljiv, ganljiv in zapomnljiv.

O njegovi učinkovitosti in dometu je vsekakor prezgodaj govoriti. Sprašujem se, ali bo »izraba« otroške nedolžnosti v strastnih pivcih vzbudila dovolj močne občutke krivde in sramu, da bodo opustili pitje. Ali pa bo to zgolj eden mnogih samosvojih komunikacijskih poskusov, ki niti s svojo neposrednostjo, brezkompromisnostjo in iskrenostjo ne bo uspel doseči zadanega cilja.

Smiselnost tovrstnega komuniciranja in problematiziranja je tehtala tudi Manja Ujčič Zrimšek, urednica spletnih vsebin Marketing magazina.

»Najnovejši komunikacijski projekt finske organizacije The Fragile Childhood je vsekakor vreden svoje pozornosti. Res je, da se aktivnosti, ki so namenjene družbenoodgovorni tematiki, a priori bolj odmevne, saj se človeka dotaknejo na čustveni ravni, a zato si sam oglas Pošasti, na katerem projekt temelji, nikakor ne zasluži manj pozornosti. Slovenska produkcijska hiša Arkadena in oglaševalska agencija Euro RSCG Helsinki sta svoje delo opravili izvrstno.

Sledili sta trendu, ki veli, naj oglaševalske akcije potrošnika (grozna beseda) nagovorijo na čustveni ravni, saj so tako bolj zapomnljive. Nagovorijo ga na zavestni in nezavedni ravni, ga emocionalno pretresejo ter spodbudijo najtežjo stvar v komunikacijski panogi – spremembo obnašanja potrošnikov, ljudi.

Raziskovalna hiša Millward Brown je dokazala, da človek največ pozornosti nameni stvarem, ki v njem spodbudijo le najmočnejša čustva – srečo, grozo oz. žalost in gnus. Možgani namreč varčujejo z energijo in ogromno informacij zanemarijo (jih ljudje zatorej spregledamo), saj jih na nezavedni ravni dojemamo kot šum okolja. Tako je tudi s številnimi oglasi, ki potrošnikom sporočajo »nebistvene« stvari (nebistvene, ker zanje niso relevantne, kot takšne pa jih dojamejo, ker jih možgani niso označili kot vredne pozornosti).

Oglas, ki spodbuja odkrit pogovor o alkoholizmu, dviga zavest o grozljivem dejstvu, da na Finskem zaradi alkohola umre 17 odstotkov vseh ljudi v starostni skupini 15 do 64 let. Uspešno povezuje elemente, ki v gledalcu spodbudijo gnus in zgroženost. Ko gledalec opazuje, kako otrok vidi pijanega starša, tem čustvom ne more uiti. Otroci imajo namreč neverjeten čar – njihova pristnost čudovito objektivno pokaže, kdaj odrasli ljudje počnemo nekaj narobe. Zato se mi zdi odlična kreativna rešitev, da je problematika – ki jo odrasli svet zelo rad zanika in ignorira – prikazan skozi oči otrok, ki alkoholizma ne percepirajo na objektivni ravni kot problem, ampak kot pristno grozo. In verjamem, da večina ljudi takšne groze ne želi prizadejati nikomur.

Cilj je torej jasen. V ljudeh spodbuditi občutek groze in krivde, ker njihova dejanja okolici prizadevajo bolečino in strah. Na osnovi tega občutka pa lahko temelji nadaljnja komunikacija – »call to action«, naj ljudje nekaj spremenijo, naj problem razrešijo.

Akcija ima zatorej – po mojem mnenju – odlične možnosti za uspeh, seveda pa bo treba na rezultate počakati. Število ogledov videa, »lajkov« in komentarjev na Facebooku ali tvitov z oznako #fragilechildhood dokazuje le komunikacijski uspeh (doseg) akcije. Komunikacijski uspeh je merjen na horizontalni ravni (širina). Pravi cilji pa merijo na dejanja. To, kakšen vpliv je imela akcija na vertikalni ravni (globina). Uspeh bo torej dosežen, ko se bo število smrti zaradi alkoholizma na trgu resnično zmanjšalo. Ko se bo število finskih staršev, ki so vključeni v podporne skupine anonimnim alkoholikom, povečalo. Ko bo kultura spremenjena.

Na Weekend Media Festivalu je Johann Watch, strateški načrtovalec v nemški podružnici komunikacijske mreže Grey, povedal nekaj, s čimer se zelo strinjam: »Engagement« je občutek, kognitivno stanje, ne dejanje. In akcija Pošasti je ljudi že angažirala, vključila v komunikacijski proces. Kakšen nivo participacije, koliko dejanskih sprememb bo povzročila, pa bo pokazal čas.«






Avtor: Ana Pisar

Ni komentarjev:

Objavite komentar