Na TEDxLjubljana: Ko mladi delijo svoje izkušnje

Kaj sploh je TED? Ko sem se prijavila na dogodek sploh nisem vedela za kaj gre, samo slišala sem, da se ga je vredno udeležiti. TED je neprofitna organizacija predana »idejam vrednim širjenja«, ki se je začela kot konferenca z združevanjem ljudi s tremi besedami: Technology, Entertainment, Design. Več o organizaciji si lahko preberete na njihovi spletni strani: www.ted.com, na Youtubu pa si lahko ogledate več kot 10000 TED govorov.

Richard St. John: skrivnost uspeha v 8 besedah in 3 minutah

Ker je bila naša podpredsednica Urša Svetelj tudi organizatorka samega dogodka, nas je dobro informirala in kar 11 članic ŠSPRSS se je udeležilo TEDx Ljubljana.

Kot prvi je nastopil Borut Jeglič, ki nam je povedal, da so ga vrgli v vodo in tako se je naučil plavati - z brcanjem, ki je bilo edino, kar je znal. Podobno je začel sodelovati pri projektu Simbioz@, saj je postal vodja projekta, za katerega se mu sanjalo ni, kako se bo izšlo, a na koncu mu je uspelo. Vendar pa je bila njegova  ekipa ravno tista, ki mu je to omogočila, skupaj so se jokali, se smejali in trdo delali.

Njegova misel: »Karkoli si lahko zamislite in v to verjamete, to lahko tudi dosežete.« (Napoleon)

Luka Manojlovič je postavil e-Hišo – novogoriško hišo poskusov, ki je namenjena najmlajšim in mladim po srcu. Predstavil nam je projekt, ki nam je pokazal, da nič ni nemogoče in upravljal avtomobil na Primorskem iz dvorane Španskih borcev.

Njegova misel: »Če imaš idejo, ji ostani zvest. Nič ne odtehta nasmehov, ki jih vidimo ob naših rezultatih.«

Jure Bečko se je kot dijak poglobil v izdelavo projekta "Razmetovalnik silaže". Želel je razviti novi, cenejši pogon in trdo delal, a kljub temu so mu mentor sorodniki, ki so mu pomagali, rekli, da je praktična izdelava skoraj nerealna. En teden pred oddajo naloge je začel z realizacijo projekta in uspelo mu je.

Njegova misel: »Nič ni nemogoče in vse se da narediti do datuma«.

Prišel je tudi Dan Croitoru iz Romunije, ki sodeluje pri organizaciji Challenge:future, kjer pomagajo mladini in otrokom po svetu. Njegova misel pove vse: »A candle looses nothing by lightening another candle.«

Na oder so kot zadnji prišli 11- in 12-letni osnovnošolci in predstavili izdelavo svojega domiselnega kratkega risanega filma, ki si ga lahko ogledate tukaj.

Zgoraj so okvirji le polovice govorcev TEDxLjubljana in lahko bi o dogodku pisala v neskončnost, vendar mislim, da se morate naslednjega TEDx dogodka udeležiti sami in začutiti energijo v dvorani. 

Avtor: Eva P.

Za nami že 2. PR teater

Včeraj je naša sekcija uspešno pripeljala do konca 2. PR teater – študentsko konferenco o odnosih z javnostmi. Kako je bilo?

Z vidika organizatorjev ali bolje rečeno organizatork lahko rečem, da smo zelo zadovoljne. Vse ekipe smo namreč pridno delale že od poletja in naš trud je bil včeraj dokončno poplačan. Seveda pa smo si ob koncu vse tudi pošteno oddahnile, da je konferenca za nami in da je vse teklo kot po maslu.

Za vse, ki tokrat niste bili z nami, bomo na spletni strani PR teatra (www.pr-teater.si), kmalu objavili povzetke vseh predavanj, danes pa vam za pokušino ponujamo nekaj fotografij.

Tina Vidergar, Publicis, je govorila o delu PR direktorice.

 Pravi da je radovednost lepa čednost in pomembna lastnost vsakega dobrega PR-ovca.

Žiga Vavpotič, Zavod Ypsilon, je prvih 5 minut predavanja namenil spoznavanju udeležencev med seboj, nato pa nas je z nekaj ključnimi nasveti o mreženju in s svojimi zgodbami tudi pošteno nasmejal.

Polna konferenčna dvorana Krke

Franci Zavrl, Pristop, je govoril o profesionalnih in etičnih izzivih slovenskega PR-ja.

Pravi, da moramo slovenski PR najprej resetirati in začeti ponovno.

Sklepno dejanje konference – okrogla miza: Kdo koga nateguje - mediji PR-ovce ali PR-ovci medije?

Ekipa organizatork 2. PR teatra

Več slik lahko najdete na spletni strani ali na Facebooku.

Avtor: Nina F.

PRebliskovita Partyslava

Člani Študentske sekcije PRSS smo med 10. in 11. novembrom “prešpricali” predavanja in se odpravili v slovaško prestolnico. Kajpak, tja se nismo odpravili le na potep, temveč tudi bogatiti svoje znanje. Ogledali smo si Trade Museum, ki nas je odpeljal v čas, ko so še naše babice kupovale kavo in pralne praške ter si umivale zobe z zobno pasto Nivea.

Vrhunec našega izleta je bil obisk oglaševalske agencije Wiktor Leo Burnett, kjer so nas gostoljubno sprejeli in nam predstavili svoje delo. Vsekakor navdihujoče, poklikajte spodaj in si poglejte sami ;)

Ob prvi lakoti smo pogriskali Intersnacksove bobipalčke in čips ... 

... zagrel pa nas je Jegermaister.

 Se spomnite? Franck.

Sedmi dan novembra

Gotovo ste opazili misteriozno-revolucionarno naravnane "teaserje", ki že nekaj časa napovedujejo 7. november in skrivnosten preobrat, ki prihaja z njim. Sedmi dan novembra bo z nami jutri, v času pisanja čez slabe pol ure, zato se mi zdi na mestu, da se obregnem ob te oglase, ki me dražijo (zato jim najbrž tudi pravimo dražilci) že odkar sem nanje prvič vrgla svoj pogled.

Sedmi dan novembra bo konec tišine, sedmi dan novembra bom baje spregovorila. O čem? Ugibanj je mnogo, od napovedovanja izida knjige, predvolilne kampanje, do Citroëna (ni mi sicer čisto jasno, kakšno vezo ima avto s koncem tišine - morda je tako glasen?). Nekaj dni nazaj pa sem naletela na članek v Financah , ki razkriva, da bi naj za vsem skupaj stala Si.mobil in agencija Luna\TBWA. Gre za nove mobilne storitve našega mobilnega operaterja, ki so združene pod že obstoječo tržno znamko Bob. Uporabniki bodo lahko preko spleta sklenili predplačniško ali naročniško razmerje; za kaj več raziskovanja pa žal nisem imela volje, čakam na jutrišnje razkritje oglasov, da mi Si.mobil servira podatke na pladnju.

Upam le, da bo razkritje vredno vsega hrupa, ki so ga povzročili teaserji. Iz srca namreč sovražim, ko nas podjetja s svojimi skrivnostnimi oglasi "vzdražijo" skoraj do vrhunca, nato pa nastalo napetost razrešijo z dolgočasnim in z oglasom nepovezanim izdelkom. Nisem čakala do 7. novembra na novo znamko pralnih praškov.

Avtor: Maja B.

Kako je ŠS PRSS postal mladoleten

Kot večina nadebudne mladine, se tudi članice ŠS PRSS, ki se v zadnjem času ukvarjamo predvsem s PR teatrom, zavedamo pomembnosti družbenih omrežij, med katere spada tudi Youtube. Odločile smo se torej, da super zabavne videe, ki napovedujejo predavanja na letošnjem PR teatru, z vami podelimo še preko tega kanala in tako še bolje promoviramo našo odlično konferenco. »Šefice« so zadolžile mene, da na Youtubu ustvarim PR teater račun. Me je skoraj sram, ampak račun sem na Youtubu ustvarjala prvič (pretty bad, glede na to, da itak nihče več ne zna živeti brez računalnika) in seveda jaz ne bi bila jaz, če se mi ob ustvarjanju le-tega ne bi nekje zalomilo. Lepo pridno sem v okenca vnesla vse podatke in zelo ponosno v okence »datum rojstva« vpisala datum, ko bomo organizirali PR teater, torej 22. november 2011 (še ful dobro se mi je zdelo, da sem to pa res dobro pogruntala). Tu pa se v moji mali drami zaplet šele prične. Ko sem hotela potrditi podatke in ustvariti profil, sem dobila obvestilo, da so nam društveni mail zablokirali, ker smo mladoletni (seveda je bil to ravno mail, na katerem so bili vsi pomembni podatki ŠS PRSS). Pisalo je tudi, da po 29 dneh račun izbrišejo. Po začetni paniki in strahu, da me bo zagotovo nekdo obesil, ko izve, kaj je moja malenkost naredila in po nekaj nemočnih trenutkih praznega gledanja v ekran računalnika sem namreč našla zavihek, kjer je bilo lepo razloženo, kaj moram storiti, da dobimo mail nazaj. Mladoletnost je problematična povsod in tudi v tem primeru ni bilo nič drugače. Napisano je bilo, da moram priznati, da sem se zlagala glede datuma rojstva in da moram poslati kopijo dokumenta s pravim rojstnim datumom. Za vsak slučaj sem poslala kar dve zahtevi za ponovno vzpostavitev maila in potem smo malo čakali in čakali … Moram priznati, da je bila novička o tem, da naš mail ponovno dela, skoraj pika na i v naslednjem dnevu. Olajšanje je bilo zelo veliko. :) Iz te dogodivščine sem se naučila precej stvari: prvič, za vedno sem si zapomnila datum PR teatra ;), ugotovila sem, da bi morda morala obiskati kakšen tečaj računalništva za tiste, ki ukrepamo, še preden dobro premislimo in najpomembnejša stvar, še enkrat se je potrdila modrost, da se iz napak učimo (malce modrosti). Ker pa smo vsi le ljudje, seveda vsi delamo napake. Nekatere bolj in nekatere manj tragične, pomembno je le, da znamo napredovati in tako naslednjič »ne zablokiramo več pomembnih mailov« ali ušpičimo še kakšne malce hujše stvari. ;)

P. S. PR teater račun na Youtubu je ugledal zeleno luč, videe si lahko ogledate tukaj. :) Enjoy!

Avtor: Maša P.

Jubilejni 15. SKOJ oz. trije nepozabni dnevi v Podčetrtku

Letošnja Slovenska konferenca o odnosih z javnostmi je potekala od 12. do 14. oktobra v Termah Olimia in nismo smele manjkati niti dneva. Nina, Tjaša, Teja in jaz smo prišle že v torek in ostale do konca, Maja P., Maja B. in Urša pa so se pridružile samo v petek na zaključnem dnevu konference.  Po spoznavanju z organizacijskim odborom (katerega članice so bile tudi Teja, Tjaša in Nina), je sledilo nekaj ur priprav na prvi konferenčni dan. Vse tri dni smo pridno sprejemale goste, jih seznanjale s programom, med vsem delom na recepciji pa smo izmenjaje hodile na predavanja in pisale povzetke. Dela ni nikoli zmanjkalo, ampak vseeno je bilo zvečer (po napisanih povzetkih :D) časa za zabavo dovolj. Prvi konferenčni dan smo zaključili s plesnim Latino večerom - učenjem salse, drugi večer pa smo najprej pomagale pri podelitvi nagrad Prizma, Papirus in Primus na slavnostni prireditvi, ki jo je povezoval Tin Vodopivec, kasneje pa se sprostile ob nastopu skupine A la fetish, katera združuje elektronske ritme s klasično glasbo v živo.

Zlati Boben z drugega zornega kota in veliki zmagovalci

Prvi (skoraj cel) sončni oktobrski teden se je na Obali odvijal s pridihom zlatega. Zlatega bobna. V Bernardinu ste si lahko ogledali in obiskali že 18. zaporedni mednarodni oglaševalski festival, katerega pa vam predstavljam skozi zakulisje, ki pa ni nič kaj hudo posebnega. Sem pa vseeno srečna, da sem lahko k temu simpatičnemu projektu nekaj svojega prispevala tudi jaz. Vse nas namreč firbca, kaj se dogaja v oglaševanju tudi drugod po Evropi, kajne?

Prvi vtisi z Zlatega bobna: najslajši trije

Na obali se je od 5. do 8. oktobra dogajalo! As you already know Golden Drum was there! Že 18. mednarodni oglaševalski festival, ki ga je letos prvič samostojno organizirala Slovenska oglaševalska zbornica. Bistvo festivala so tri za oglaševalce življensko pomembne stvari: tekma in nagrade + noro dobri predavatelji na konferenci + nepozabni nočni razvrati. Vse to se je letos intenzivno odvilo v treh toplih in enem manj toplem dnevu v Portorožu.

Pecha Kucha: 6 minut v garaži

Po (pre)kratkem poletju in skoraj trimesečnemu premorom na sceni marketinških dogodkov se je sezona dogodkov s področja oglaševanja, marketinga in odnosov z javnostmi spet začela. Prva ljubljanska Pecha Kucha je prejšnji teden potekala  v kletnih prostorih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Zanimiv ambient garažne hiše z rdečo preprogo, Unionovim barom ob strani, citylighti Finih medijev in pečenjem šmorna v ozadju.

Dogodek se je začel s polurno zamudo, ki je udeležencem omogočila mreženje ob kozarčku belega vina ali piva. Vse lepo in prav, če pa na dogodek prideš sam, ti lahko med branjem revije Kongres postane blazno dolgčas (seveda se lahko za to zahvalim Maji in Sabrini, ki sta udeležbo odpovedali v zadnjem trenutku in sem mogla it sama). 

Ko te stari starši dodajo na Facebooku!

Ne bi si mislili, vendar prihajajo časi, ko bodo naše izjave »všečkale« babice in dedki. Ko bomo povabilo na babičino kosilo prejeli kar po e-pošti in ko bomo z njimi »chatali« kar preko spleta.


K temu bo pripomogel največji prostovoljski projekt te jeseni, Simbioz@, ko bodo v tednu med 17. in 21. oktobrom 2011 potekale brezplačne delavnice po celotni Sloveniji. Mladi prostovoljci bodo pomagali starejšim pregnati strah pred računalnikom in internetom, s tem pa bodo tudi sebe obogatili za izkušnjo več.


Po podatkih Eurostata za leto 2009 namreč skoraj 90 odstotkov prebivalcev, starejših od 65 let, še nikoli ni uporabilo računalnika oziroma interneta, kar je precej nad povprečjem EU. Dejstvo se je dopolnilo z drugim – da za medgeneracijsko sodelovanje naredimo mnogo premalo in rodila se je ideja o velikem prostovoljskem projektu, ki bo dvignil raven računalniške pismenosti starejše generacije ter jo hkrati povezal s svojimi vnuki.


Zavod Ypsilon s Simbiozo želi združiti dve evropsko pomembni leti, in sicer Evropsko leto prostovoljstva (2011) ter Evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti (2012). K sodelovanju vabi vse mlade prostovoljce in jih nagovarja z dejstvi, da je prostovoljno delo vedno bolj cenjeno, pridobivanje praktičnih izkušenj ključnega pomena pri zaposlovanju, zato vabijo, da izkoristiš priložnost, ki jo ponuja Simbioz@ in se prijaviš kot prostovoljec! Kje – na spletni strani www.simbioza.eu. Tam si lahko prebereš tudi več o projektu ali pa prijaviš svoja stara starša kot udeleženca.


Pri projektu sodelujemo tudi nekatere članice našega društva, kot lahko vidite na sliki spodaj. ;) Obsežnost in samosvojost projekta sta nam že do sedaj prinesla mnogo praktičnih izkušenj, predvsem na področju PR-a, zato smo še toliko bolj hvaležne ŠS PRSS, ki je »krivec«, da Simbioz@ dopolnjuje bogastvo naših praktičnih izkušenj.

Avtor: Ana P.

Eko oglaševalski prijemi

Zelene težnje se vse bolj vraščajo v mnoga področja in terjajo njihovo upoštevanje. Slej kot prej so morale doseči tudi oglaševanje, ki je že zaradi svoje narave priljubljeno stičišče zapriseženih kritikov.

Tokrat eko zgodbo piše Coca-Cola, ki je v sodelovanju s Svetovnim skladom za naravo (WWF) predstavila pano, na katerem so nasajene sadike čajevca. Le-te absorbirajo onesnažen zrak, rastejo pa v lončkih iz recikliranih steklenic Coca-Cole. Pognojene so z organskim gnojilom, napajajo pa se preko sistema mikro-namakanja, ki poskrbi za učinkovito in varčno distribucijo vode. Tovrstna gesta je kot inovativen prispevek za bolj prijazno okolje pomemben opomnik za Filipince, da se aktivno vključijo v ohranjanje matere narave, je dejal filipinski predstavnik podjetja Coca-Cola. Trajnostni ali »živi« pano, ki absorbira CO2, je sicer postavljen na Filipinih, vprašanje časa pa je, kdaj se bo tovrstno oglaševanje začelo pojavljati v njegovih inačicah drugod po svetu …

Avtor: Ana P. 

Bo Google+ nadomestil Facebook?

Zadnje dni se ogromno govori o novem Googlovem družabnem omrežju Google+. Nekateri povabljeni srečneži ga že lahko preizkušajo, drugi še čakamo na svoj "invajt". :) Poznavalci napovedujejo, da bi naj Google+ povzročil smrt trenutno najpopularnejšemu Facebooku, saj v nekaterih aspektih bolje imitira družabna omrežja iz resničnega sveta. Vizualno sicer precej posnema Facebook, vendar ima tri pomembne ključne pridobitve: Kroge, v katere dodajamo skupine prijateljev, sodelavcev, sorodnikov in določene vsebine delimo le z njimi; "Sparks", ki išče videoposnetke in članke, ki bi nam naj bili všeč glede na teme, ki nas zanimajo in o katerih lahko debatiramo s svojimi prijatelji (for nerding out together, haha); ter Klepetalnice oz. "Hangouts", kjer se lahko pogovarjamo s komerkoli hočemo in kadar hočemo. Ustvarjalci so želeli namreč izboljšati ostala spletna komunikacijska orodja, katerih pomanjkljivost bi naj bila ta, da smo vedno dosegljivi (tudi kadar nismo ali se ne želimo pogovarjati), kar lahko včasih povzroči neprijetne občutke, ko nam nekdo ne odgovori na sporočilo.

Kaj prihod novega družabnega omrežja pomeni za oglaševalce? In kaj to pomeni za ustvarjalce Facebooka? Kot je znano, je slednji povzročil ogromno škode ustvarjalcem MySpacea, saj so zaradi množičnega odhoda uporabnikov zanj vedno manj zainteresirani tudi oglaševalci (več si lahko preberete v tem članku). 

Na prvi pogled Google+ precej spominja na Facebook

Prijatelje bomo lahko dodajali v t.i. Kroge

Kratka video predstavitev 

Avtor: Maja B.

Radenska in Perpetuum Jazzile

Najnovejši Radenskin oglas je zasnovan malo drugače, kot smo vajeni. Najprej nas možakar v kadru prosi, da zapremo oči in oglas spremljamo le s sluhom. Žal mi je, da se (ko sem prvič videla oglas) nisem uspela upreti skušnjavi in sem naredila ravno nasprotno, kot mi je bilo naročeno. Z vso pozornostjo in napetimi oči sem spremljala dogajanje v oglasu. Ko je nastopil nov kader, je bilo videti množico ljudi (Perpetuum Jazzile) in ko so začeli s svojimi nogami, rokami in usti ustvarjati zvoke, sem jih takoj prepoznala. Gre za tipičen zvok, ki se pojavlja v vseh oglasih za Radensko. Zvoki narave, vodnega izvira in ptičjega petja, nato pa odpiranje plastenke, šum mehurčkov, ki se sprostijo ob prisotnosti zraka, zvok, ki ponazarja nalivanje radenske v prazen kozarec, pitje radenske in oddih (aaah), ki ga ljudje naredimo, ko pijemo gazirano pijačo. Na koncu se pojavi še slogan »Moč vode. Naravne mineralne vode. Radenska.« in seveda vizualija – plastenke radenske in kozarec mineralne vode. Mene je oglas navdušil, še posebej, ko sem ga zasledila drugič, saj sem se tokrat držala navodil možakarja iz prvega kadra in oglas poslušala ter doživela popotovanje v naravo in začutila živost vode. Kaj menite vi?

Avtor: Maja P.

Nešteto razlogov za življenje

Agencija Imelda Ogilvy je za Društvo onkoloških bolnikov Slovenije zasnovala komunikacijsko akcijo Nešteto razlogov za življenje ob 25-letnici delovanja društva. Namen akcije je sporočiti, da je pozitivna energija največjega števila ljudi lahko močna podpora osebi, ki se bori z boleznijo. Za rakom obolela oseba ni sama in ima podporo tako s strani društva kot s strani vseh ostalih, ki čutijo z njo. Na spletno stran www.nestetorazlogov.si lahko prispevate enega od svojih neštetih razlogov za življenje, preberete ostale razloge in si ogledate galerijo fotografij in videov priznanih ustvarjalcev. 

Avtor: Urša

LEGO

LEGO je zabava. Vsaj jaz sem bila ena izmed tistih, ki je lahko cel dan presedela na domači preprogi in sestavljala stanovanja, hiše, lunaparke in abstraktne strukture. LEGO niso samo sestavljivi kvadri in kocke različnih barv ter velikosti, LEGO pač si ali nisi. Po nekaj letih abstinence igranja z Lego kockami sem odkrila še dodano perspektivo dojemanja te blagovne znamke. 

LEGO je sinonim za kreativnost. Ne samo, da spodbuja kreativnost otrok, ampak tudi kreativnost proizvajalcev, oglaševalcev, oblikovalcev oziroma vseh, ki so neprestano vpleteni v proces ustvarjanja. Kreativna agencija Access se je domislila fenomenalne ideje, ki izvira iz osnovne ideje blagovne znamke LEGO – grajenja, postavljanja in sestavljanja skulptur v kontekst. Agencija je pripravila simulacijo intergracije ogromnih LEGO skulptur v večjih mestih. V svetu oglaševanja je pozornost, ki bi jo takšna akcija pridobila, neprecenljiva, zato se ideja umešča med eno najboljših idej v zadnjih dveh letih, vrednost akcije pa bi se še povišala, če bi bile skulpture umeščene v okolja, kjer nihče ne pričakuje velikih igrač - sicer pa je to seveda skoraj povsod.

Si lahko sploh predstavljate, da bi videli enega izmed spodnjih in nikomur povedali? :)

Doodle in Google docs

Ste že slišali za Doodle? Najverjetneje ne. Ste že slišali za Google docs ali pa slovensko Googlovi dokumenti? Najverjetneje ja, ampak jih ne uporabljate preveč pogosto. Gre namreč za dve najbolj uporabni brezplačni internetni orodji, ki smo jih tako jaz kot vsi člani ŠS PRSS aktivno začeli uporabljati v zadnjih dveh letih. Z Doodlom se večinoma dogovarjamo za sestanke, včasih pa preko tega orodja pride celo do glasovanja, kam se bomo odpravili na ekskurzijo. Orodje najdete na www.doodle.com, kjer se morate najprej registrirati, potem pa je vse skupaj izjemno enostavno. Drugo orodje in meni najljubši "izum" pa so Google docs, ki jih s ŠS PRSS uporabljamo za shranjevanje raznih dokumentov, brainstorminge, ustvarjanje adrem, seznamov prijavljenih na dogodke, itd. Poleg tega pa so dokumenti izjemno uporabni predvsem za izdelavo seminarskih nalog: program omogoča, da dokument hkrati ureja več oseb, ki se lahko medtem pogovarjajo na "chatu". Slednje občutno zmanjša število mailov za vsako seminarsko nalogo, poleg tega pa na računalniku nimaš več datotek z imeni verzija 1, 2, 3, 15, ker se dokument sproti shranjuje na internetu - končno verzijo potem samo shraniš na računalnik in obliko nekoliko popraviš v Wordu. Če Doodla ali Docsov še ne uporabljate, vam to iskreno priporočam(o).

Avtor: Urša

What - if?

Video, ki prikazuje, kako skupinsko odločanje in mišljenje preprečujeta izvedbo dobre ideje in izgubo fokusa. Kaj bi se zgodilo, če STOP znak še ne bi obstajal in bi za izvedbo le-tega bila zadolžena večja korporacija?

Video : Directed by Michael d. Starcevich / produced & edited by Brian Fox

Video spada med serije žanra What-If, ki si jih lahko ogledate v zadnjem času.  Na primer:  »What if agency people said what they were really thinking?« ,  »What if Microsoft designed the iPod packaging?« , in seveda » What if Jack Nicholson were a copywriter?«. Priporočam tudi ogled ostalih. 

Avtor: Maša B.

6 stvari, ki sem se jih naučila z organizacijo PRebliska

 1. Nikoli ne bodo vsi zadovoljni ali študenti so lahko pravi penzionisti

To je žal nehvaležno dejstvo, ampak tako je. Ljudje smo si različni, imamo različne potrebe, predstave in želje. Zato pa obstaja ideja demokracije, »vladavine ljudstva« in prevlada večine nad manjšino.

Nekaj let nazaj sem šla po čistem naključju na dvodnevni izlet po vzhodni Italiji z avtobusom, polnim petdesetih upokojenih verskih fanatikov s povprečno starostjo 75 let. Na PReblisku me je dostikrat  spremljala asociacija na omenjene upokojenčke, ker so jim bili kdaj pa kdaj komentarji, vzdihi in pogledi kar preveč podobni. Čisto banalen primer: ko se določi postanek za 10 minut, se bo našlo nekaj ljudi, ki bo reklo, da je to pa res premalo. Ko se naslednjič določi postanek za 15 minut, se jih bo nekaj pritoževalo, da je to res preveč.

Kakorkoli, zaključek in nasvet je sledeč: čim prej se sprijazniš z dejstvom, da se mnenja razlikujejo, da se nekateri neradi prilagajajo in da nikoli, res nikoli ne bodo vsi zadovoljni in enotni, je svet lepši. Vse, kar ostane, je dobra in koristna ideja prevlade večine nad manjšino, ki nikoli ne zataji. To se je izkazalo v zadnji skupni odločitvi, o sprehodu po Zagrebu ali ne, kjer je bila večina enotna, da smo preutrujeni. Uau, kako dober občutek je občutek soglasja!

Delati v kreativnem okolju

Moja mama ima pogosto navado reči: "Pa kako lahko sploh delaš v tako razmetani sobi?! Kako se sploh lahko na karkoli osredotočiš?" in ker mi je že par let nazaj zmanjkalo pametnih izgovorov, ponavadi le skomignem z rameni in zamomljam nekaj namerno nerazumljivega. Ko bi mama bila te dni z nami na ekskurziji v Beogradu in v Zagrebu, bi bila precej potolažena, ko bi spoznala, da nisem edini otrok na tem svetu, ki si koncept urejenosti delovnega okolja predstavlja malo po svoje. Ne bom preveč dolgovezila, ker menim, da spodnje fotografije povejo dovolj. Samo en sentimentalen "ooohh, kako bi enkrat delala v takih prostorih!" mi naj še uide. 

Personaliziran fliper (Bruketa&Žinić)

Prostor za rekreacijo (Bruketa&Žinić)

Zbirka cigaret, katere namena si ne znam predstavljati (Bruketa&Žinić)

Komu danes še lahko zaupamo in kdo zaupa nam?

Že nekaj časa se mi zdi, da profesor dr. Jančič opazuje marketinško dogajanje na poseben in zanimiv način, ki nam lahko marsikdaj odpre oči. Na enem izmed predavanj smo se pogovarjali o zaupanju, ki naj bi bilo izredno pomembno pri vzpostavitvi marketinškega odnosa. Profesor je razumevanje zaupanja apliciral na največji trgovski verigi, ki sta prisotni v Sloveniji, izpostavil je namreč razliko pri Mercatorju in Intersparu. V Mercatorju si lahko vzameš voziček, sam izbereš sadje in zelenjavo in ga tudi sam stehtaš. Pri Intersparu pa so vozički zaklenjeni z verigami, tako da moramo najprej poiskati kovanec. Sadje in zelenjavo si sicer lahko izberemo sami, nam ga pa stehtajo in skorajda zapečatijo njihovi zaposleni. Gre pri tem res zgolj za poenostavitev in optimizacijo nakupnega procesa? Za takšnimi in drugačnimi "praktičnimi" rešitvami se lahko seveda skriva tudi kar precej nezaupanja. Pomislimo samo na gostinske lokale. V veliko lokalih se je pojavil trend, da plačaš takoj ko naročeno dobiš na mizo. Morda ni tako zelo pomembno, je pa vredno razmisleka, koliko nam podjetja dejansko zaupajo in kaj govorijo zgolj v oglasih.

Bomo v prihodnje sadje in zelenjavo lahko kupili samo še tako?

Avtor: Tjaša