Nešteto razlogov za življenje

Agencija Imelda Ogilvy je za Društvo onkoloških bolnikov Slovenije zasnovala komunikacijsko akcijo Nešteto razlogov za življenje ob 25-letnici delovanja društva. Namen akcije je sporočiti, da je pozitivna energija največjega števila ljudi lahko močna podpora osebi, ki se bori z boleznijo. Za rakom obolela oseba ni sama in ima podporo tako s strani društva kot s strani vseh ostalih, ki čutijo z njo. Na spletno stran www.nestetorazlogov.si lahko prispevate enega od svojih neštetih razlogov za življenje, preberete ostale razloge in si ogledate galerijo fotografij in videov priznanih ustvarjalcev. 

Avtor: Urša

LEGO

LEGO je zabava. Vsaj jaz sem bila ena izmed tistih, ki je lahko cel dan presedela na domači preprogi in sestavljala stanovanja, hiše, lunaparke in abstraktne strukture. LEGO niso samo sestavljivi kvadri in kocke različnih barv ter velikosti, LEGO pač si ali nisi. Po nekaj letih abstinence igranja z Lego kockami sem odkrila še dodano perspektivo dojemanja te blagovne znamke. 

LEGO je sinonim za kreativnost. Ne samo, da spodbuja kreativnost otrok, ampak tudi kreativnost proizvajalcev, oglaševalcev, oblikovalcev oziroma vseh, ki so neprestano vpleteni v proces ustvarjanja. Kreativna agencija Access se je domislila fenomenalne ideje, ki izvira iz osnovne ideje blagovne znamke LEGO – grajenja, postavljanja in sestavljanja skulptur v kontekst. Agencija je pripravila simulacijo intergracije ogromnih LEGO skulptur v večjih mestih. V svetu oglaševanja je pozornost, ki bi jo takšna akcija pridobila, neprecenljiva, zato se ideja umešča med eno najboljših idej v zadnjih dveh letih, vrednost akcije pa bi se še povišala, če bi bile skulpture umeščene v okolja, kjer nihče ne pričakuje velikih igrač - sicer pa je to seveda skoraj povsod.

Si lahko sploh predstavljate, da bi videli enega izmed spodnjih in nikomur povedali? :)

Doodle in Google docs

Ste že slišali za Doodle? Najverjetneje ne. Ste že slišali za Google docs ali pa slovensko Googlovi dokumenti? Najverjetneje ja, ampak jih ne uporabljate preveč pogosto. Gre namreč za dve najbolj uporabni brezplačni internetni orodji, ki smo jih tako jaz kot vsi člani ŠS PRSS aktivno začeli uporabljati v zadnjih dveh letih. Z Doodlom se večinoma dogovarjamo za sestanke, včasih pa preko tega orodja pride celo do glasovanja, kam se bomo odpravili na ekskurzijo. Orodje najdete na www.doodle.com, kjer se morate najprej registrirati, potem pa je vse skupaj izjemno enostavno. Drugo orodje in meni najljubši "izum" pa so Google docs, ki jih s ŠS PRSS uporabljamo za shranjevanje raznih dokumentov, brainstorminge, ustvarjanje adrem, seznamov prijavljenih na dogodke, itd. Poleg tega pa so dokumenti izjemno uporabni predvsem za izdelavo seminarskih nalog: program omogoča, da dokument hkrati ureja več oseb, ki se lahko medtem pogovarjajo na "chatu". Slednje občutno zmanjša število mailov za vsako seminarsko nalogo, poleg tega pa na računalniku nimaš več datotek z imeni verzija 1, 2, 3, 15, ker se dokument sproti shranjuje na internetu - končno verzijo potem samo shraniš na računalnik in obliko nekoliko popraviš v Wordu. Če Doodla ali Docsov še ne uporabljate, vam to iskreno priporočam(o).

Avtor: Urša

What - if?

Video, ki prikazuje, kako skupinsko odločanje in mišljenje preprečujeta izvedbo dobre ideje in izgubo fokusa. Kaj bi se zgodilo, če STOP znak še ne bi obstajal in bi za izvedbo le-tega bila zadolžena večja korporacija?

Video : Directed by Michael d. Starcevich / produced & edited by Brian Fox

Video spada med serije žanra What-If, ki si jih lahko ogledate v zadnjem času.  Na primer:  »What if agency people said what they were really thinking?« ,  »What if Microsoft designed the iPod packaging?« , in seveda » What if Jack Nicholson were a copywriter?«. Priporočam tudi ogled ostalih. 

Avtor: Maša B.

6 stvari, ki sem se jih naučila z organizacijo PRebliska

 1. Nikoli ne bodo vsi zadovoljni ali študenti so lahko pravi penzionisti

To je žal nehvaležno dejstvo, ampak tako je. Ljudje smo si različni, imamo različne potrebe, predstave in želje. Zato pa obstaja ideja demokracije, »vladavine ljudstva« in prevlada večine nad manjšino.

Nekaj let nazaj sem šla po čistem naključju na dvodnevni izlet po vzhodni Italiji z avtobusom, polnim petdesetih upokojenih verskih fanatikov s povprečno starostjo 75 let. Na PReblisku me je dostikrat  spremljala asociacija na omenjene upokojenčke, ker so jim bili kdaj pa kdaj komentarji, vzdihi in pogledi kar preveč podobni. Čisto banalen primer: ko se določi postanek za 10 minut, se bo našlo nekaj ljudi, ki bo reklo, da je to pa res premalo. Ko se naslednjič določi postanek za 15 minut, se jih bo nekaj pritoževalo, da je to res preveč.

Kakorkoli, zaključek in nasvet je sledeč: čim prej se sprijazniš z dejstvom, da se mnenja razlikujejo, da se nekateri neradi prilagajajo in da nikoli, res nikoli ne bodo vsi zadovoljni in enotni, je svet lepši. Vse, kar ostane, je dobra in koristna ideja prevlade večine nad manjšino, ki nikoli ne zataji. To se je izkazalo v zadnji skupni odločitvi, o sprehodu po Zagrebu ali ne, kjer je bila večina enotna, da smo preutrujeni. Uau, kako dober občutek je občutek soglasja!

Delati v kreativnem okolju

Moja mama ima pogosto navado reči: "Pa kako lahko sploh delaš v tako razmetani sobi?! Kako se sploh lahko na karkoli osredotočiš?" in ker mi je že par let nazaj zmanjkalo pametnih izgovorov, ponavadi le skomignem z rameni in zamomljam nekaj namerno nerazumljivega. Ko bi mama bila te dni z nami na ekskurziji v Beogradu in v Zagrebu, bi bila precej potolažena, ko bi spoznala, da nisem edini otrok na tem svetu, ki si koncept urejenosti delovnega okolja predstavlja malo po svoje. Ne bom preveč dolgovezila, ker menim, da spodnje fotografije povejo dovolj. Samo en sentimentalen "ooohh, kako bi enkrat delala v takih prostorih!" mi naj še uide. 

Personaliziran fliper (Bruketa&Žinić)

Prostor za rekreacijo (Bruketa&Žinić)

Zbirka cigaret, katere namena si ne znam predstavljati (Bruketa&Žinić)

Komu danes še lahko zaupamo in kdo zaupa nam?

Že nekaj časa se mi zdi, da profesor dr. Jančič opazuje marketinško dogajanje na poseben in zanimiv način, ki nam lahko marsikdaj odpre oči. Na enem izmed predavanj smo se pogovarjali o zaupanju, ki naj bi bilo izredno pomembno pri vzpostavitvi marketinškega odnosa. Profesor je razumevanje zaupanja apliciral na največji trgovski verigi, ki sta prisotni v Sloveniji, izpostavil je namreč razliko pri Mercatorju in Intersparu. V Mercatorju si lahko vzameš voziček, sam izbereš sadje in zelenjavo in ga tudi sam stehtaš. Pri Intersparu pa so vozički zaklenjeni z verigami, tako da moramo najprej poiskati kovanec. Sadje in zelenjavo si sicer lahko izberemo sami, nam ga pa stehtajo in skorajda zapečatijo njihovi zaposleni. Gre pri tem res zgolj za poenostavitev in optimizacijo nakupnega procesa? Za takšnimi in drugačnimi "praktičnimi" rešitvami se lahko seveda skriva tudi kar precej nezaupanja. Pomislimo samo na gostinske lokale. V veliko lokalih se je pojavil trend, da plačaš takoj ko naročeno dobiš na mizo. Morda ni tako zelo pomembno, je pa vredno razmisleka, koliko nam podjetja dejansko zaupajo in kaj govorijo zgolj v oglasih.

Bomo v prihodnje sadje in zelenjavo lahko kupili samo še tako?

Avtor: Tjaša

Mladi in uspešni kreativci

Torkov večer, 10. maja 2011, so nam popestrili mladi kreativci – Vladimir Mićkovič (Luna/TBWA), Karmen Žirovnik (Arih) in Andrej Venta (Renderspace). Tokratna majska PRedigra je potekala nekoliko drugače, saj ni bilo klasičnega predavanja, temveč sproščen pogovor z gosti, katerega je suvereno vodila Pavlina Japelj, članica našega društva. Nit pogovora se je pričela s krajšo predstavitvijo gostov, nato pa stekla do njihovih največjih izzivov – za Karmen je bil le-ta volilna kampanja Jankovića, Vladimirjev prenova Orta, Andrejev pa uporabniški vmesnik, primeren za uporabo vseh generacij, saj je moral zajeti ogromno populacijo. Skupni so si v pogledu, da delo v agenciji prinese ogromno znanja, ki ga lahko pametno unovčiš. Dotaknili so se tudi zanimive teme – kreativci in ego. Če je nekje skrita trditev, da so kreativci poročeni z egoti, jo gostje po tihem priznavajo. Vladimir je dejal, da moraš ego za delo v agenciji vsekakor pustiti pred vrati, medtem ko Andrej meni, da ga moraš vpeljati v svoje delo in doseči, da se tvoje mnenje upošteva. Karmen pravi, da v »ego fightu« vsekakor zmaga najboljši.

In če se sprašujete, če ste primerni za vlogo vodje projektov ali kreativca v agenciji, naj naštejemo nekaj zaželenih, če ne zahtevanih lastnosti. Vodja projektov: ne preveč koleričen, dobro organiziran, dober pogajalec in mirovnik med obema stranema (med naročnikom in idejo agencije). Kreativec pa predvsem ne sme biti navezan na svoje ideje, ki jih ima, poleg tega pa mora seveda dobro krmariti svoj ego ali pa, kot smo že dejali, ga povsem ukrotiti.

Avtor: Ana P.

Hitri nakupi v tujini: misija nemogoče

Ta blog je delno odgovor na naš prejšnji blog, kjer Ana govori o tem, da bi pregnali oglaševanje. Seveda se strinjam glede smetenja in nadležnih letakov na vsakem koraku, ampak to za moje pojme sploh ni več oglaševanje v pravem pomenu. Nikakor pa se ne podpišem pod stavek, da bi oglaševanje pregnali. Zakaj za vraga pa potem mi študiramo?! Lahko ga samo poskušamo spremeniti na bolje oziroma poskušamo spremeniti percepcijo slovencev glede oglaševalske stroke.  Izjemno kul bi se mi zdelo, če bi avtorji filma Češke sanje (ali pa kdo drug) naredili test – teden dni brez oglaševanja. Po mojem mnenju bi bil to teden kaosa, težkih odločitev v trgovini in teden, ko bi vsi spoznali, da oglasi med filmi vseeno niso tako zanič, ker greš lahko vsaj na wc.

Ravnokar sem se vrnila s Francije, kjer smo vsaka dva ali tri dni kupovali v hipermarketih eLeclerc oziroma InterMarche. In zame novo spoznanje? Nepoznavanje blagovnih znamk onemogoča hitre in učinkovite nakupe. Pred policami stojiš kot bedak med poplavo neznanih blagovnih znamk in se sprašuješ, na podlagi česa naj bi se odločil za nakup. Seveda so potem v voziček letele sami low-budget izdelki trgovske znamke eLeclerca, Eco plus. V Sloveniji jaz zase točno vem, da bom v trgovini med jogurti izbrala Ego, med sirnimi namazi Dukatelo, med čokoladami Snickers, med vodami Odo in med piškoti Kraševo Domačico (ne, to niso naši sponzorji, ker jih nimamo). In kaj me pri vsem skupaj fascinira? To, da domov iz trgovine nikoli ne bi prišla z vozičkom, polnim izdelkov trgovskih znamk, pa čeprav z njimi morda ni nič narobe. Doma si za določen izdelek pripravljen plačati več, ker je pričakovana in preizkušena kakovost višja. Zakaj si pripravljen plačati več? Ker je podjetje zgradilo močno blagovno znamko, uspešno komunicira, k temu pa seveda pripomore tudi oglaševanje kot del tržnokomunikacijskih aktivnosti. Torej? Blagovne znamke imamo radi, zato imamo radi tudi oglaševanje, eno brez drugega pa po mojem mnenju ne gre.

Avtor: Urša

Preženimo oglaševanje?

Oglaševalsko polje in njegovi snovalci so nenehno torpedirani s strani kritikov, ki bi, vsaj najbolj radikalni med njimi, oglaševanje kar prepovedali. Očitajo mu zavajanje ljudi, puhlice, laži in mu pripisujejo značaj zla. Tukaj je ob predpostavki racionalnosti posameznikov na mestu vprašanje, kako je oglas pravzaprav lahko zavajajoč s tem, ko nas prepričuje o superiornosti dotičnega predmeta, ko pa vendar vemo, da gre za oglas, katerega cilj je prodaja? Sama oglaševanje dojemam predvsem kot nepogrešljivo – presežna produkcija je povzročila nujnost uporabe oglaševalskih prijemov, ki pomagajo diferencirati izdelke na trgu in s tem potrošnikom sugerirajo nakupne preference, ko se znajdejo pred mnogimi policami izdelkov iste kategorije. Tako ne tarnam nad vele plakati ob vožnji po sivem asfaltu, vendar se zalotim, da nergam nad količino oglasnih spotov med ogledom filma. Ali pa predvsem včasih ob vsiljivih oglasnih sporočilih, ki izvajajo pravo »vizualno nasilje« na mojem ekranu. In tako se nekega večera pripeti blažen trenutek, ko se ob odprtju spletne strani oglasi nalagajo dovolj dolgo, da uspem ujeti ta edinstven pogled …

Avtor: Ana P.

Adidas + modni blogerji = uspešno izkoriščanje trendov

Adidas se je v novi spletni kampanji povezal z najbolj znanimi modnimi blogerji, ki predstavljajo devet svetovnih modnih prestolnic: Berlin, Hong Kong, London, Tokio, Pariz, Rio de Janeiro, Milano, Stockholm in New York. S kombiniranjem kosov Adidasove najnovejše kolekcije so oblekli sebe ali svoje someščane in 'street style' fotke prispevali Adidasovi spletni strani, kjer poteka tekmovanje za najbolj 'stajliš' mesto. S tem so znamko približali potrošnikom, saj se le-ti lažje poistovetijo z modnimi blogerji, ki pišejo o uličnem stilu, kot z manekenkami na modnih pistah. Interaktivno oblikovana spletna stran pa še dodatno angažira potrošnika, da blagovni znamki posveti več svojega prostega časa. Jaz namreč ne morem nehati s klikanjem na "vote". Pa vi? :)

Avtor: Maja B.

Nizozemska agencija N=5 se je za zdravje lotila gverila marketinga

Nizozemski fitnes se je odločil, da bo na kreativen način pridobil nove stranke. Nalogo je zaupal agenciji N=5, ki se je domislila izredno zanimive ideje. V Rotterdamu se vsakemu, ki se odloči za počitek na avtobusni postaji, nepričakovano v rdečih številkah prikaže telesna teža. Res je, da je ideja precej neposredno izpostavljena, vendar sem prepričana, da so ravno zaradi neposrednosti pridobili veliko novih članov. Kampanjo bi morda lahko v koristnejše namene družbenega oglaševanja odkupila kakšna ameriška institucija in malo šokirala ameriško populacijo. Dejstvo pa je, da je agencija N=5 s prepletom interaktivnih medijev in pametne ideje, gverila marketing definirala na popolnoma novem, dobrodošlem nivoju.

Avtor: Pavlina

Zakaj bi brezplačno predlagal prijateljem, če lahko kupiš oglas?

Pojavnih možnostih, ki jih Facebook (FB) nudi blagovni znamkam, je več. Me je pa v preteklih dneh najbolj zmotila predvsem odsotnost ene možnosti. Blagovne znamke se lahko na FB teoretično pojavljajo na 4 načine oz. skozi 4 kanale. Ti kanali so FB stran, profil, skupina in oglas. Izraz teoretično sem uporabila, ker imajo blagovne znamke možnost uporabe vseh oz. kateregakoli izmed naštetih kanalov, a vsi niso primerni. Namreč, za blagovno znamko (in grajenje na njeni pojavnosti, imidžu in CRM) je najprimernejši kanal FB stran, iz več razlogov.

Oglas, NE reklama!

…na vsakem svojem uvodnem predavanju (ja, tudi na faksu smo tu in tam) pove dr. Zlatko Jančič. In jaz se strinjam. Predvsem zato, ker se oglas sliši bolj kul. :) No, pa tudi zaradi konotacij, ki ju oba izraza prinašata s sabo. Da razčistimo: po besedah dr. Jančiča je reklama arhaičen izraz agrarne družbe. Označuje situacije, v katerih se prodajalcu ne moreš pritožiti glede produkta, ki ne izpolnjuje svojih obljub. Kot na primer na tržnici, kjer branjevke, ki ti je prodala gnile jagode, morda naslednji dan ne bo več. In ti to, da je na plakatu pod njeno stojnico pisalo "najlepše, najslajše, najbolj dišeče domače sveže jagode", čisto nič ne pomaga, ker se glede tega nimaš nikomur pritožiti. Pri oglasih, kakršne poznamo mi, pa seveda ni tako - poznamo naročnike, imamo njihov kontakt, imamo Slovensko oglaševalsko razsodišče,.... Zato prosim vsaj študente TKOJ, da na predstavitvah svojih seminarskih nalog uporabljajo pravi termin, ker mi ob besedi »reklama« vsakič malo trzne živec pri levem očesu. Hvala. :)

Da ne bom samo kritična, naj tale dolgočasen tekst okrasim še z malo nostalgije v obliki oglasov izpod rok dr. Jančiča. 

Avtor: Maja B.

fANfARA – Ker drugačno je privlačno!

Pankrti pojejo, da je osmi dan Bog izumil rock, nas pa je osmi dan marketinških konferenc čakala fANfARA. Kot običajno se je kar visoko število študentov ekonomije, tržnega komuniciranja in sorodnih smeri v sredo, 6. aprila, zbralo v dvorani Urška na Gospodarskem razstavišču.  Čakalo nas je kar sedem predavanj, dve delavnici in ena okrogla miza, nekatera predavanja bolj zanimiva, druga nekoliko manj.

Še vedno polni vtisov... SOF, praznik oglaševalcev

Kadarkoli sem se v zadnjem času udeležila predavanja o komuniciranju na spletu, sem poslušala samo o pomembnosti Facebooka, če sem imela srečo so omenili še kakšno drugo družabno omrežje. Saj ne, da ni izredno pomembno, gre pa vseeno zgolj za eno samo platformo, splet pa je praktično neskončen. Prav zato sem z veseljem pričakovala predavanje bratov Žižek, ki sta govorila o pomenu web managerja. Delavnica je trajala dve uri, pa vseeno nista uspela povedati vsega.

Vodja projektov – superčlovek?

SOF-ova delavnica, ki me je že od samega začetka najbolj zanimala – delo vodje projektov v oglaševalski agenciji. Že velikokrat smo se s sošolkami pogovarjale o posameznih vlogah v oglaševalski agenciji in vodja projektov se sigurno sliši precej zabavno, predvsem pa zelo dinamično delo. Po delavnici me je želja po tem, da bi kadarkoli sploh postala vodja projektov, minila. Pa poglejmo zakaj. Urša Pučko nam je predstavila vloge vodje projekta, naštela jih je 23.

Znani so zmagovalci 20. SOF-a

Večina udeležencev letošnjega Slovenskega oglaševalskega festivala verjetno pravkar uživa na večerni zabavi v Grand hotelu Bernardin, nekateri pa smo žal že morali oditi domov. :) Nagrajena dela pa si že lahko ogledamo na SOF-ovi spletni strani, saj organizatorji skrbno sproti objavljajo novice. Včeraj so na Srebrni noči podelili srebrna priznanja, nagrado za mlade kreativce in priznanja OFF SOF, na današnji Zlati noči pa so med drugim podelili zlata priznanja, priznanja Oglaševalska osebnost leta, Oglaševalec leta, Agencija leta, Znamka leta in seveda velike nagrade oz. Grand Prix. 

Kje lahko zarišemo mejo med etičnimi in neetičnimi oglasi?

Današnji dan me je prav izmučil; v predavalnici sem navajena sedeti največ tri ure naenkrat, danes pa sem pridno vsrkavala znanje kar od 9h do 17h, z izjemo par vmesnih odmorov. V družbi nekaterih drugih članic društva sem se namreč odpravila na mariborski EPF, kjer je potekal Marketinški semafor, ki ga letos že 5. leto zapored organizira Klub za marketing. Pohvale organizatorjem, da so uspeli tako zelo znižati stroške, da je za študente kotizacija zastonj, hkrati pa ohraniti kvaliteto samega dogodka. Vsa predavanja so se mi zdela zanimiva - ena seveda bolj, druga manj - najbolj pa mi je v spominu ostalo predavanje Saše Urukala na temo etike v oglaševanju. Urukalo je na praktične primere slovenskih oglasov apliciral člene Slovenskega oglaševalskega kodeksa in moram priznati, da v veliko primerih sama sploh ne bi pomislila, da gre za neetično nagovarjanje mladostnikov. 

Pomlad – čas prenasičenosti z marketinškimi dogodki?

Ne vem, ali imam tak občutek samo jaz, ali pa sem marca dobila res ogromno vabil na takšne in drugačne marketinške dogodke. Sprašujem se, ali so vse te konference, predavanja, okrogle mize potekale že lani in jaz enostavno nisem bila tako zelo informirana o dogodkih na področju marketinga, ali pa je dejansko prišlo do porasta v organizaciji marketinških konferenc. Vsekakor pohvalno in dobrodošlo pa je dejstvo, da se lahko 90 % teh dogodkov lahko udeležiš brezplačno. Pa naj še kdo reče, da študentom ni lepo v življenju.